32° Tržaški filmski festival se junija vrača, tokrat v dvorano gledališča Miela. Pri Tržaškem filmskem festivalu, ki ga vodita Fabrizio Grosoli in Nicoletta Romeo, so ob spletni izdaji, ki so jo na začetku leta narekovale izredne zdravstvene razmere, že od vsega začetka sklenili del festivala nameniti predvajanju v živo. Program se bo odvijal v okviru dveh vikendov, ki bosta namenjena poklonu v živo dvema velikima pred kratkim preminulima ustvarjalcema, balkanski kinematografiji ob obletnici propada Jugoslavije in posebni filmski reviji za najmlajše (TSFF dei Piccoli). Projekcije v živo so potrebne, pa tudi zaželene po tolikih mesecih na daljavo, zaradi formata večine filmov, ki so posneti na traku in jih je zaradi tega nujno predvajati v živo.

“Po velikem uspehu, ki ga je januarja požela virtualna izdaja festivala,” pravita umetniški vodji Fabrizio Grosoli in Nicoletta Romeo, “se zdaj zelo veselimo vrnitve v dvorano s posebnimi projekcijami filmov na traku in s festivalskim sklopom za otroke in mladostnike (TSFF dei Piccoli), ki je v teku let zbral veliko navdušencev. To nam vliva upanje za svet filma in za zabavni sektor nasploh.”

Od vsega začetka si je festival kot glavni cilj postavil italijanskemu občinstvu predstaviti najboljše dosežke srednje in vzhodnoevropske kinematografije, pa tudi ohraniti živ spomin na najpomembnejše zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali ta predel (stare) celine. Pomislimo samo na nedavne izdaje, posvečene berlinskemu zidu in združitvi Nemčije. 4. junija se bomo s posebnim dogodkom najprej poklonili spominu na dva ustvarjalca, ki sta preminula prav pred kratkim. Obiskovalcem ponujamo možnost, da si na velikem platnu ponovno ogledajo film OSTRE SLEDOVANÉ VLAKY (Strogo nadzorovani vlaki, CZ, 1966, čb, 89 min, jezik: češčina, it. podnapisi), ki ga je režiral Jiří Menzel in velja za enega izmed najpomembnejših dosežkov češkega novega vala. Film, v katerem se groteska prepleta z dramo, je povzet po istoimenskem kratkem romanu Bohumila Hrabala, leta 1967 pa si je prislužil oskarja za najboljši tujejezični film. Na ogled bo tudi SAN ZIMSKE NOĆI Gorana Paskaljevića (Sen zimske noči, SRB, 2004, barvni, 95’, jezik: srbski; it. podnapisi), ki je leta 2004 prejel posebno nagrado žirije na festivalu v San Sebastianu, leta 2005 pa posebno nagrado žirije na Tržaškem filmskem festivalu. Film prikazuje posebno vez, ki se ob razpadu Jugoslavije splete med trojico ljudi na robu družbe, ki jih je vojna postavila na nasprotno stran, a so zdaj prisiljeni živeti pod isto streho.

Spomin na vojne v nekdanji Jugoslaviji (1991-2021), ki smo ga ob tridesetletnici gledalcem ponudili že januarja, bomo 4. in 5. junija ponovno obudili z ogledom nekaterih zanimivih in izvirnih del, ki so nastala v zadnji tridesetih letih. V okviru sklopa 1991-2021: VOJNA, TRAVMA, METAFORA. FINIS JUGOSLAVIAE bomo gledalcem ponudili na ogled MGM SARAJEVO (Ćovjek-Bog-Monstrum), ki ga je posnel umetniški kolektiv SAGA (MGM Sarajevo /Človek, Bog, monstrum, Ismet Arnautalić, Mirsad Idrizović, Ademir Kenović, Pjer Žalica, BiH, 1992-1994, barvni, 93’, jezik: bosanski, it. podnapisi). Film, ki je zahteval dve leti dela, nam ponuja izsek iz življenja treh vzporednih zgodb, ki jih povezuje skupni element mesta Sarajevo. Glavni liki se namreč oglašajo prav iz osrčja obleganega mesta, ki trpi pod vojno ujmo.

MARBLE ASS Želimira Žilnika (Marmornata rit, YU, 1995, barvni, 87’, jezik: srbski, angleški; it. podnapisi) je eden izmed najbolj nenavadnih filmov, kar jih je v preteklem tisočletju izšlo v Evropi. Gre za pogumno, trans prijazno družbenopolitično dramo, ki spodbuja individualno ustvarjalnost in jo zoperstavlja militarističnemu mačizmu. Film se odvija v propadajoči hiši v beograjskem predmestju in se osredotoča na zgodbo prostitutke Merlyn in njene sostanovalke in delovne kolegice Sanele. Njuna vsakodnevna rutina se zruši, ko se domov iz vojske vrne pobesneli Johnny, bivši ljubimec, ki komajda zadržuje nakopičeno jezo. Delo si je leta 1995 prislužilo medveda na festivalu v Berlinu.

V dvorani gledališča Miela si bo na velikem platnu mogoče ogledati tudi veliko hrvaško uspešnico iz 90. let KAKO JE POČEO RAT NA MOM OTOKU Vinka Brešana (Kako se je začela vojna na mojem otoku, HR, 1996, barvni, 97’, jezik: hrvaški, it. podnapisi), ki nas bo popeljala nazaj v leto 1991. Jugoslovanska vojska, ki ne priznava neodvisnosti Hrvaške, še zmeraj drži v svojih rokah vse vojašnice v državi,  Blaž Gajski pa se odpravi na otok, da bi od tod odpeljal domov svojega sina, ki  ravnokar služi prav v eni izmed teh vojašnic. Prvenec kralja črne komedije Vinka Brešana, katerega soavtor je režiserjev oče Ivo, uveljavljeni hrvaški pisatelj in scenarist, je sicer nastal kot film za televizijo, a je zaradi izjemnega uspeha med publiko postal najbolj gledan film na Hrvaškem v 90. letih.

Zadnji film sklopa je DRŽAVA MRTVIH Živojina Pavlovića in Dinka Tucakovića (Država mrtvih, YU, 1998-2000, barvni, 101′, jezik: srbski, it. podnapisi). Pišejo se 90. leta in Janez Kranjc, slovenski narednik JLA, ki je bil vse življenje predan jugoslovanski ideji, sklene, da se bo z ženo Makedonko, 10-letnima dvojčicama in 20-letnim sinom preselil v Beograd, čeprav mu v Sloveniji ponujajo višji čin, da bi ga zadržali. V Beogradu pa bo Janez spoznal, da je zdaj tam samo tujec v deželi, ki jo je  imel za svojo.

Spomin na obletnico dopolnjuje fotografska reportaža FINIS JUGOSLAVIAE, ki jo je leta 1991 posnel Giovanni Montenero in bo do 13. junija na ogled v prostorih DoubleRoom v ulici Canova 9. Razstava, ki jo je postavil Massimo Premuda, obuja spomin na kratkotrajne oborožene spopade izpred 30 let, tako imenovano desetdnevno vojno, ki je leta 1991 sledila osamosvojitvi Republike Slovenije. Črnobeli in barvni posnetki fotografa Giovannija Montenera prikazujejo najbolj težke trenutke spopada, a tudi vsakodnevno življenje vojakov na mejnih prehodih na Pesku in Škofijah v neposredni bližini Trsta.

Drugi vikend je v celoti posvečen najmlajšim gledalcem. TSFF dei Piccoli namreč ponuja niz projekcij, predstav, delavnic in sprehodov za otroke in mladostnike.

V soboto, 12. junija, si bodo mladi ljubitelji filma lahko na velikem platnu ogledali velika klasična dela. SNEŽNAJA KOROLEVA (SNEŽNA KRALJICA, ZSSR, 1957, barvni, 63’, sinhronizirano v italijanščino), sovjetski animirani film Leva Atamanova, prikazuje dogodivščine Gerde in Kaja.   Adaptacija istoimenske pravljice izpod peresa Hansa Christiana Andersena ima marsikaj skupnega z Disneyjevim filmom Ledeno kraljestvo, ki se prav tako prosto navdihuje po isti pravljici. Dragocenemu sodelovanju z ljubljansko Animateko pa se gre zahvaliti, če lahko na festivalu ponudimo IZBOR NAJBOLJŠIH KRATKOMETRAŽNIH ANIMIRANIH FILMOV ZA OTROKE z Mednarodnega festivala animiranega filma ANIMATEKA. Gre za osem avtorskih kratkometražcev, ki sodijo v sam vrh novejših kratkometražnih animiranih filmov z območja srednjevzhodne Evrope. Poleg tega bodo na ogled tudi KLASIČNI SLOVENSKI LUTKOVNI ANIMIRANI FILMI, posneti na 35-milimetrskem traku. Gre za retrospektivo, ki je primerna tako za otroke kot za odrasle in je obenem tudi poklon vsem začetnikom animiranega filma na Slovenskem.

V nedeljo, 13. junija, bo na sporedu sklop PICCOLE CANAGLIE (NAVIHANCI), ki so ga za nas pripravili pri odseku Schermi e Lavagne kinoteke iz Bologne. Gre za izbor kratkometražnih animiranih filmov, ki so nastali v obdobju od konca 50. let do 70. let v državah nekdanjega vzhodnega bloka. Na ogled bo tudi program FIABE IN FILA (PRAVLJICE V VRSTI), izbor kratkometražcev, posvečenih pravljicam in ljudskim pripovedkam, od brezčasnih mojstrovin vrhunskih italijanskih avtorjev, kakršni so Giulio Gianini, Lele Luzzati in Osvaldo Cavandoli, do sodobnih avtorskih animiranih del, kakršen je film Le nozze di Pollicino (Palčkova svatba).

Pri najmlajših pa želimo vzpodbuditi tudi pripovedno kreativnost. V ustvarjalni delavnici COSA STAI TRAMANDO? (KAJ SNUJEŠ?), ki bo na vrsti v soboto, 12. junija, se bodo mladi obiskovalci pod vodstvom Costanze Grassi lahko kar sami preizkusili pri snovanju in pisanju filma (obvezna rezervacija:  prenotazionitsff@gmail.com).

V nedeljo, 13. junija, bo na vrsti predstava STORIA DI UNA STELLA MARINA / ZGODBA O MORSKI ZVEZDI v produkciji glasbene šole  Casa della Musica / Scuola di Musica55. V glasbeni predstavi, ki jo je napisal Vincenzo Stera ob soudeležbi Danieleja Dibiaggia, Sare Zanni in Annalise Metus, kot pripovedovalka v slovenskem jeziku nastopa uveljavljena igralka Lara Komar.

Predstava bo na ogled tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku. Velika pop-up knjiga na sredi odra, pripovedovalka in dva glasbenika bodo mladim gledalcem pričarali pravljico, ki je pravi užitek za oči in ušesa.

Program za najmlajše dopolnjujeta še dva dogodka. V soboto, 12. junija, se bo v svetoivanskem parku odvijal prečudoviti LOV NA ZAKLAD V NAJBOLJ ODPRTEM PARKU, KAR JIH JE.  Otroci bodo med vrtnicami, konji in drevesi na igriv in zabaven način odkrivali lepoto in posebnost najbolj odprtega in vključujočega parka, kar jih premore naše mesto. Drugi dogodek, ki bo v nedeljo, 13. junija, predvideva SPREHOD OD PROSEKA DO MIRAMARA ZA RADOVEDNE OTROKE, na katerem bodo mladi udeleženci lahko uživali v bogastvu barv in vonjav, spoznavali cvetlice in zelišča ter prisluhnili zgodbam o prebivalcih Krasa. Spust s Proseka se bo zaključil v Miramaru, sanjskem gradu tik ob morju, ki ga obdaja park, poln cvetlic in dreves, v katerih so zapisana popotovanja Maksimilijana Habsburškega. (obvezna rezervacija za oba dogodka:  prenotazionitsff@gmail.com).

Kaj pa, če bo v dvorani zmanjkalo prostih mest? Brez skrbi, na voljo bo tudi VIRTUALNA IZDAJA FESTIVALA ZA NAJMLAJŠE.

Če rezervacija ne bi bila mogoča, ker je število mest v dvorani omejeno skladno z zakonskimi navodili, vam Tržaški filmski festival zagotavlja možnost, da si vse kratkometražce, ki so na sporedu 12. in 13. junija,  vseeno ogledate od doma na spletnem mestu www.cinetecadimilano.it.

V okviru programa za najmlajše bo na ogled tudi prestavitev druge izdaje projekta EU CIAK. Kako in v kolikšni meri tehnologija vpliva na naše življenje? To je glavna tema vzgojnega projekta na avdiovizualnem področju, ki so ga pripravili štiri razredi tržaške poklicne šole S. De Sandrinelli. Dijaki bodo predstavili kratkometražce, ki so jih sami posneli v okviru delavnic, publika pa bo izglasovala najboljši film. Projekt je podprl sklad Fondazione Pietro Pittini.

Celoten program je objavljen na spletnem mestu www.triestefilmfestival.it.

V dvorani gledališča Miela bodo spoštovana varnostna pravila za omejevanje širjenja virusa Covid-19 .

Dodatne informacije: aac@alpeadriacinema.it | +390403476076